prvotna oblika

См. также в других словарях:

• arhetíp — a m (ȋ) knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis ◊ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• prásvét — á m (ȃ ẹ̑) knjiž. najstarejša, prvotna oblika sveta: nastanek prasveta …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• zasnóva — e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. začetna, nedokončna oblika česa: izdelati zasnovo govora, zbirke; predstaviti zasnovo novega modela letala; prvotna zasnova stavbe je že razvidna; geometrična, simetrična zasnova parka; vsebinska zasnova časopisa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• formulácija — e ž (á) besedna oblika izrazitve česa: svoje misli je oblikoval v bistri, jasni formulaciji; splošna formulacija pojma / moti formulacija tretjega odstavka / nima rad ostrih formulacij / ohranjena je prvotna in končna formulacija povesti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• izhóden — dna o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na izhod: izhodna odprtina; izhodna vrata / izhodna kontrola ♦ elektr. izhodni signal signal na izhodu naprave; izhodna informacija množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik po obdelavi izda; izhodna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• prálík — a m (ȃ ȋ) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: pralik tega predmeta / pralik balade …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• práoblíka — e ž (ȃ ȋ) prvotna, osnovna oblika: spreminjati praobliko predmeta / praoblika te drame …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• prápodóba — e ž (ȃ ọ̑) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: spoznati prapodobo stvari / ustvariti prapodobo bodoče ljudske oblasti // zgled, vzor: narava je prapodoba vsega lepega in plemenitega / osrednji lik romana je prapodoba romantičnega junaka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika